Katoliški nauk sedem zakramentov deli na tri dele. Najprej so zakramenti uvajanja v krščanstvo (krst, obhajilo in birma), temu sledita zakramenta ozdravljanja (spoved in bolniško maziljenje) in končno še zakramenta, ki služita občestvu in poslanstvu vernikov (sveti red in poroka).
Človekovo življenje je podobno mozaiku, ki je sestavljen iz drobnih koškov kamna, stekla itd. Tudi naši dnevi so stkani iz drobnih dogodkov, ki skupaj tvorijo čudovito sliko, ki se imenuje življenje. Kristjani smo v tem primeru na boljšem, kajti monotonost vsakdanjika nam prekinja Bog, preko mnogih dogodkov, predvsem tistih, ki jih imenujemo zakrament. Zakramenti so torej kot žlahtni kamni ali kosi žlahtne kovine, ki popestrijo mozaik človeškega življenja. Več jih je, bolj slikovit je mozaik, lepše in polnejše je življenje.
Beseda zakrament nam ne pove kaj dosti. Povežemo jo lahko s krščanstvom. Večinoma vemo, da jih je sedem in da jih je postavil Jezus Kristus. Izvor beseda zakrament pa nam razkriva njeno globino in prostranost. Zakrament (kakor mnoge druge besede, ki jih uporabljamo v krščanstvu) izvira iz latinske besede sacramentum, ki je sestavljanka dveh besed: sacer in mentum. Beseda sacer pomeni sveto. Sveto je nekaj, kar nam veliko pomeni; nekaj, kar je postavljeno izven svetne rabe; nekaj, kar je nedotakljivega; nekaj, kar ima veliko vrednost – in za nas ter tudi za druge pomeni nerazložljivo, nedotakljivo, kar posebej varujemo. Sveto je tisto, kar izvira od Boga ali pa se Boga neposredno dotika in je zato deležno posebne obravnave ali češčenja. Mentum pa je pridevnik, ki označuje dogodek. Dogodkov je v življenju človeka veliko. Da Jezus ne bi bil le nekaj oddaljenega, kakor so to grški in rimski bogovi, ki nas gledajo izza oblakov, temveč da bi bil blizu nas, v vsakem trenutku našega življenja, je »izumil« zakramente, svete dogodke, ko nam je še posebej blizu. Zakramenti so tako postavljeni h ključnim dogodkom našega življenja, da ga naredijo bogatejšega, polnejšega in predvsem bližje Bogu.
Katekizem katoliške Cerkve nas takole poučuje:
»Zakramente nove zaveze je postavil Kristus in jih je sedem: krst, birma, evharistija, pokora, bolniško maziljenje, mašniško posvečenje (sveti red) in zakon. Sedem zakramentov se dotika vseh obdobij in vseh pomembnih trenutkov kristjanovega življenja: podeljujejo prerojenje in rast, ozdravljenje in poslanstvo za versko življenje kristjanov. Pri tem je neka določena podobnost med obdobji naravnega življenja in med obdobji duhovnega življenja.« (KKC 1210)