Farna cerkev sv. Marjete je baročna umetnina iz leta 1771. Prvotna cerkev naj bi tu stala že v 14. stoletju, omenja pa se tudi leta 1526. Značilnost cerkve je, da je se zvonik stavbe ne drži, temveč stoji ločeno od nje. Pri zgornji lini zvonika obrnjeni proti vzhodu je zapisana letnica 1671, iz česar lahko sklepamo, da je bil stolp grajen celih sto let pred zidavo cerkve. Na fasadi sta še dva ločno oblikovana mozaika s podobama sv. Elizabete in sv. Alojzija, ki sta nekoč krasila pročelje Windischgrätzove grobne kapele ob gradu Haasberg. Iz haasberške kapele so tudi kamniti kipi Kristusa, sv. Petra in sv. Pavla, ki stojijo v okenski niši nad desnim stranskim cerkvenim vhodom. Nad oltarnim nastavkom je na steno pritrjena slika sv. Marjete, delo slovenskega slikarja Matevža Langusa, ki je v tem primeru kopiral sliko Raffaella Santija. Sicer pa cerjev odlikujejo tudi freske Kurza Thurna von Goldsteina iz leta 1840 in Cebejeva slika Marijine zaroke (1773) v levem stranskem oltarju; desni oltar je posvečen sv. Antonu Puščavniku in ga dopolnjuje slika Kristusa, ki se prikaže sv. Antonu (1863) Janeza Wolfa. Omenimo še Božji grob v desni bočni kapeli, ki je bil verjetno prenesen iz uničene kapele gradu Haasberg.https://zupnija-planina-pri-rakeku.rkc.si/index.php/content/display/53