Pozdrav župnika

Dragi župljani in obiskovalci naše spletne strani!
Končno nam je uspelo pripraviti spletno stran naše župnije, za kar se zahvaljujem Liviji, ki je s
pripravo začela, in našemu zvestemu orglarju ob nedeljah med prvo mašo Medardu Šviglju, ki je to delo
dokončal.
Vsak duhovnik je »izbran« in »poslan«. Izbira Jezus in pošilja Jezus. On namreč pravi: »Kakor je
mene poslal Oče, tako tudi jaz vas pošljem ...« Tega se duhovniki dobro zavedamo, zato »ubogamo«
predstojnike in gremo tja, kamor smo poslani.
Naj se vam predstavim. V župnijo Planino sem – po sklepu nadškofa dr. Antona Stresa – prišel z
Gorenjske, kjer sem bil v Tržiču in Begunjah osemindvajset let.
Rojen sem bil 17. oktobra 1943 v Dolenjem Logatcu. Izhajam iz kmečke družine, kjer so nam bili
delo, molitev in reden obisk svete maše položeni tako rekoč že v zibelko. Starejši brat je bil rojen 1942.
leta, mlajši pa leta 1945. Maja tistega leta pa nam je “svoboda” vzela ata. Tako smo najnežnejša otroška
leta preživljali trije otroci brez očeta z mamo in s starši mojega pokojnega očeta na majhni kmetiji. Kljub
tej izgubi imam na svoja otroška leta zelo lepe spomine. Trdo kmečko delo nas je med seboj povezalo in
utrjevalo v prijateljstvu z vsemi, ki so nam pri težkem delu pomagali. Poleg šole smo vedno našli čas za
duhovno, športno in kulturno udejstvovanje. Vsi trije smo sodelovali pri cerkvenem in prosvetnem
pevskem zboru, godbi na pihala in v športu.
Gimnazijo sem obiskoval v Postojni, kjer sem maturiral junija 1962. Pri moji duhovni rasti mi je bil
v veliko oporo domači župnik Jožef Pogorelc, rojen na Uncu. V srednji šoli sem opravljal tudi službo
cerkovnika, ob nedeljah sem bil vedno pri obeh mašah. Zelo rad sem se udeleževal pogovorov o veri pri
mladinskem verouku, kar mi je bilo v veliko pomoč pri moji osebni rasti. Tudi na to obdobje svojega
življenja imam najlepše spomine.
V takem okolju me je Gospod poklical. Odzval sem se mu in po maturi sem bil sprejet v ljubljansko
bogoslovje ter na praznik apostolov Petra in Pavla leta 1968 prejel mašniško posvečenje po rokah
tedanjega ljubljanskega nadškofa dr. Jožefa Pogačnika.
Moje prvo kaplansko mesto je bilo v Zagorju ob Savi. Tam sem bil štiri leta in leta 1973 me je prej
imenovani nadškof poslal za kaplana v Novo mesto na Kapitelj. Od tam sem šel za župnika v župnijo
Prečna pri Novem mestu, kjer sem ostal enajst let. Leta 1985 me je nadškof dr. Alojzij Šuštar nastavil za
župnika v Tržič, kjer sem župnikoval sedemnajst let. Nadškof dr. Franc Rode pa je želel, da prevzamem
župnijo Begunje na Gorenjskem, v deželi Avsenikov. Tam sem bil enajst let in preživel veliko lepih
trenutkov v hribih in z dobrimi ljudmi.
Sedaj sem tu, med vami, že peto leto, od 1. avgusta 2013. Lepo mi je in hvaležen sem vam
župljanom, da ste me prijazno sprejeli, mi stojite ob strani in da lepo sodelujemo. Tukaj sem z veseljem in
se prav dobro počutim, še prav posebno zato, ker sem po 45-ih letih prišel v bližino svojega rojstnega
kraja in obujam spomine na svojo mladost, ko smo v nedeljskih popoldnevih odkrivali tudi lepoto
sosednje župnije – Planine. Upam, da mi bo zdravje še nekaj let služilo, da bom koristil rasti Božjega
kraljestva med nami.
Vse obiskovalce spletnih strani župnije Planina pri Rakeku prisrčno pozdravljam. Naj nam
pomagajo graditi živo občestvo in ohranjati Jezusovo navzočnost med nami.

Franc Maček, župnik